- tulec
- quiver
Slovenský-anglický slovník. 2013.
tulec
Look at other dictionaries:
túlec — lca m (ȗ) 1. cevasta priprava a) za hranjenje, nošenje puščic: obesiti si tulec čez rame; potegniti puščico iz tulca b) za hranjenje, nošenje česa sploh: spraviti šivanke v tulec; izročiti komu diplomo v tulcu; kovinski, plastičen tulec / tulec… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tulíti — in túliti im nedov. (ȋ ú) 1. oglašati se z močnim, zateglim, temnim glasom: psi, volkovi tulijo / bik je tulil rjovel / ekspr.: tulil je in hropel, da ga je bilo groza poslušati; ranjenec je tulil od bolečine // dajati tuljenju podobne glasove:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritulíti — in pritúliti im dov. (ȋ ú) 1. tuleč priti: za prvim volkom jih je pritulilo še več; pritulila je tolpa psov / ekspr. pritulile so prve granate tuleč priletele 2. ekspr. glasno jokajoč priti: vsa potolčena je pritulila domov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
рокотати — Рокотать рокотати издавать мелодичный звук (1): Боянъ же, братіе, не і̃ соколовь на стадо лебедѣи пущаше, нъ своя вѣщіа пръсты на живая струны въскладаше; они же сами княземъ славу рокотаху. 4. ∆ Уж вы святки, святочки, вы святые вечера! / Как за … Словарь-справочник "Слово о полку Игореве"
cúcelj — clja m (ú) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: navaditi se na cucelj; otrok pije iz stekleničke s cucljem / pog. vleči cucelj sesati cucelj ali piti po njem; ovčko so vzredili po cuclju vzredili so jo tako, da so ji dajali piti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúda — 1 e ž (ȗ) gumijast tulec za pitje iz stekleničke ali za sesanje: piti po dudi; otrok z dudo v ustih / pog. vleči dudo sesati dudo ali piti po njej / navaditi srnico na dudo 2 e ž (ū) nav. mn. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrupéti — ím nedov. (ẹ í) knjiž. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove; hrumeti: ljudje in stroji hrupijo v mestu / vihar hrupi // ekspr. hrumeč se hitro premikati: avto hrupi navkreber ● knjiž., ekspr. samo on je kriv naše nesreče, je hrupel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káčnik — a m (ȃ) bot., navadno v zvezi pegasti kačnik rastlina vlažnih, senčnatih krajev s socvetjem, ki ga obdaja zelenkast, belkast ali rdečkast tulec, Arum maculatum … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kačúnka — e ž (ȗ) bot., navadno v zvezi močvirska kačunka rastlina z votlo koreniko in socvetjem, ki ga obdaja bel tulec, Calla palustris … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kála — e ž (ȃ) vrtn. na vlažnih tleh rastoča rastlina s socvetjem, ki ga obdaja velik bel tulec: gojiti kale … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kólmež — a m (ọ̑) močvirska rastlina z dišečo koreniko, dolgimi ozkimi listi in socvetjem, ki ga obdaja zelen tulec: sušiti korenike kolmeža / čaj iz kolmeža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
